Spoštovani,

Torek 9. september, Dan FASD, je mednarodni dan ozaveščanja o tveganju, ki ga za otrokovo zdravje in dobrobit predstavlja njegova izpostavljenost alkoholu pred rojstvom.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je vodilni vzrok prirojenih nepravilnosti in razvojnih motenj, ki jih lahko preprečimo. Posledice take izpostavljenosti so lahko tudi splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že desetletje ozaveščajo splošno in strokovno javnost ter spodbujajo bodoče starše k nosečnosti brez alkohola tudi v Sloveniji.

Načrtovanje nosečnosti in nosečnost sta pomemben čas za postavitev trdnih temeljev otrokovega zdravja in dobrega počutja za vse življenje. Med dejavniki, ki vplivajo na otrokovo zdravje in dobrobit, je tudi izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Že dolgo je znano da alkohol, poleg vpliva na sposobnost zanositve pri obeh partnerjih, moti razvoj in rast otroka med nosečnostjo.                                                                                                                  Možgani se pričnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti in so ves čas nosečnosti občutljivi na škodljive učinke alkohola.  Do sprememb lahko pride v njihovi zgradbi in delovanju. Kognitivne motnje se kasneje najbolj odražajo na področju učenja in spomina. Poleg kognitivnih težav izstopajo tudi vedenjske težave in primanjkljaji na psihosocialnem področju. FASD tako dolgoročno ogrozi zdravje, razvoj, vedenje in akademske dosežke otroka. Najtežja in najbolj znana fetalna alkoholna motnja je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje motnje osrednjega živčevja in rasti (pred in po rojstvu) ter značilne poteze obraza. Prisotne so lahko še prirojene nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, težave z vidom, s sluhom in druge zdravstvene težave.

Tuji strokovnjaki ocenjujejo, da po svetu med nosečnostjo alkohol pije 10 % žensk. O največji razširjenosti pitja poročajo države z dolgoletno in zakoreninjeno sprejemljivostjo pitja alkohola; za Evropo je ocena 25 % nosečnic, za Slovenijo pa več kot četrtina. Ker se približno pri enem na vsakih 13 otrok, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, razvije FASD, to postavlja v tveganje pomemben delež nosečnosti. Razlogi, zakaj ženske med nosečnostjo posegajo po alkoholu, so različni, številni in kompleksni: nenačrtovana ali neželena nosečnost, napačne informacije o tem, da so škodljive samo določene vrste in količine alkohola, pomanjkljivo zavedanje/znanje o škodljivih vplivih alkohola na plod, mešana sporočila iz okolice in včasih tudi od zdravstvenih delavcev, družbena sprejetost in pritisk za pitje, pitje kot del tradicije in običajev, odločanje pod vplivom lastnih ali vrstniških izkušenj, uporaba alkohola za obvladovanje travm, nasilja in drugih stresnih dejavnikov, zasvojenost. Kot najpogostejši razlog za pitje alkohola med nosečnostjo pa ženske navajajo družbeni pritisk ter prepričanje, da škodijo samo močne pijače in pitje velikih količin alkohola. Ženske, ki pijejo alkohol med nosečnostjo, pogosteje poročajo tudi o težavah na področju duševnega zdravja ter o zlorabi ali nasilju, v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo.

Novejša spoznanja pa opozarjajo, da lahko tudi pitje alkohola pri biološkem očetu pred spočetjem vpliva na nastajanje in zorenje semenčic (spermatogenezo) ter s tem na zdravje njegovih potomcev in celo naslednjih generacij potomcev. Poleg pomembnih negativnih vplivov pitja alkohola med nosečnostjo, lahko pitje alkohola oziroma zasvojenost z alkoholom tudi resno ovira funkcioniranje matere in/ali očeta, sproži in poslabša nasilje med intimnimi partnerji in tako negativno vpliva na otrokov razvoj in varnost.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je vodilni vzrok prirojenih napak in razvojnih nepravilnosti, ki jih je možno preprečiti.

Za preprečevanje pitja alkohola v nosečnosti in novih primerov FASD je pomembno:

• splošno zmanjšanje pitja alkohola v družbi,
• podpora s strani partnerja, družine, prijateljev in okolice,
• dosledna uporaba učinkovite kontracepcije pri partnerjih, ki pijejo alkoholne pijače,
• prave, s strani zdravstvenih strokovnjakov posredovane informacije glede vpliva alkohola na razvijajoči se plod,
• jasno stališče stroke in dosledno sporočanje medijev, da lahko že pitje majhnih količin alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, v času nosečnosti predstavlja tveganje za otrokovo (in materino) zdravje,
• normaliziranje pogovorov o pitju alkohola v času pred spočetjem in med nosečnostjo pri izvajalcih zdravstvenih storitev, odkrivanje oseb s tveganjem in nestigmatizirajoč pristop,
• javno zdravstvene kampanje.

Nosečnost brez alkohola za zdravje in dobrobit vsakega otroka